Moje telo joka od sreče. Okusila sem svojo prvo letos. Tisti posebni okus, ki me spominja na poletje. O čem govorim? O domači, ročno izdelani, in to po večstoletni tradiciji: ovčji albuminski skuti. Jo poznate? Skuta, ja. Veste pa, v čem je albuminska skuta drugačna od ‘običajne’? Berite naprej in izvedeli boste, zraven pa še marsikatero slastno podrobnost.
Albuminska skuta je odličnega okusa, poleg tega pa tudi nadvse koristna za telo. Narejena je iz sirotke, zato vsebuje veliko količino koristih beljakovin, t.i. albuminov, in le malo maščob. Sirotka je stranski produkt sirjenja, je tista zeleno-rumenkasta tekočina, ki jo nekateri ljudje še z večjim veseljem uživajo ravno zaradi koristnih učinkov na telo. V preteklosti, ko smo še imeli prašiča, je bil pri nas on tisti srečnež, ki je pospravil ta zaklad.
Kakšen čudež: ko bi si kdo mislil, da nastali sir mleko že dokončno izčrpa, sirar kot po čarovniji iz sirotke, z manjšim dodatkom mleka, ustvari albuminsko skuto.
Obožujem albuminsko skuto. Najraje imam ta ‘sladko’ skuto. Zanimivo, tako se ji pravi, čeprav ji ni dodanega čisto nič sladkorja. Pravzaprav ji ni dodano nič, v nasprotju z njeno slano sorodnico, ki se jo dejansko soli, da se ji podaljša obstojnost. To, slano skuto se potem tradicionalno je s čompami, krompirjem v oblicah. Čompe in skuta, nekdaj skromna kmečka, pastirska jed, je danes med prvimi in najžlahtnejšimi jedmi v bovški kulinarični ponudbi.
Ovčja albuminska skuta: ravno pravšnja kremasta tekstura, ne premehka ne pretrda. Okus nikoli ne izda, vedno zadane v polno, nežno poboža. Ravno njen mil, nežen, mehek okus me vedno znova začara. Jem jo s sadjem, jogurtom, medom, kruhom ali pa kar samo. Iz skute lahko naredimo tudi štrudelj, mogoče mešan z jabolki, ali pa skutni štrukelj. Zares čudovit, polnovreden obrok.
Tako polnovreden, v fizičnem in prenesenem pomenu. Poln zgodb. Zgodb iz preteklosti, teh, ki jih pišemo zdaj, in tistih, ki se še bodo pisale. Albuminska skuta je pravi čudež, naš ponos. Jo še bolj cenimo ravno zato, ker ni vedno na voljo?
Če pa imate raje slano albuminsko skuto, potem boste doživeli nekoliko pikantnejši okus, odvisno od starosti skute. Ste vedeli, da se iz slane skute, najraje nekoliko pikantnejše, kuha tudi juha? Skutn’ca ji pravimo.
Vsak letni čas ima svoj okus, kaj pravite, drži? Jaz mislim, da ja. Poletje meni diši ravno po albuminski skuti, njen okus me spremlja in navdaja s hvaležnostjo. Za kaj ste pa vi hvaležni? Če si vzamete minuto časa, da si zapišete ali pomislite na tri stvari, osebe, doživetja, darove …, za katere ste ta trenutek ali na splošno v življenju hvaležni, katere bi to bile?
Lahkoten dan vam želim,
Julija
P.S.: Se sprašujete, kako to, da vem toliko o tej zares bogati tradiciji? Imam to srečo, da je moj oče sirarski mojster, da bi se tradicija ohranila, pa si prizadevam tudi jaz.