Povodni kos – kralj v bistrih vodah

Kdo šviga med bistrimi vodami? Le kdo? Seveda jaz in še kakšna srečna vodna duša … v današnjem zapisu pa vam predstavim še enega, prav posebnega avtohtonega prebivalca.

Na sprehodih ob vodi pogosto opazim enega čudovitega, resnično posebnega potapljača, plavalca, letalca. Odet je v črno-rjavo eleganco s silno sijočo belino pod svojo srajco. Njegov vešči let, neustrašno kopanje v ledeni vodi in radostno poskakovanje na kamnih struge me vedno znova navduši, nariše nasmeh na obraz in me hkrati navda s spoštovanjem. Ja, rada ga vidim. Všeč mi je. Kdo? Povodni kos. Cinlus cinclus.

Zakaj je povodni kos tako poseben? Je edina ptica pevka, ki se zna potapljati in plavati. Žival je te svoje izjemne sposobnosti izostrila, ker hrano išče pod vodo. Najbolj mu teknejo ličinke vodnih žuželk in druge drobne živali, ki jih s kljunom spretno odkriva pod kamni.

Ker je tako zelo navezan na vodo, si gnezdo zgradi v njeni neposredni bližini: med koreninami dreves, v skalnih vdolbinah … Sicer pa je povodni kos nekoliko večji od vrabca. Narava mu je poklonila relativno čokato telo, kratke peruti in močne, čvrste noge.

Se sprašujete, če ste povodnega kosa že kdaj opazili? Čisto možno, če ste se kdaj sprehajali ob bistrih, hitrih vodah z brzicami v severozahodni Sloveniji. Z bistrim očesom in odprtimi čuti. Povodni kos ljubi take kraje. Ni edini, kaj, si lahko mislimo. Soča in njeni pritoki, kakor tudi Savica in Radovna so raj za povodne kose.

Kaj je še značilno za povodnega kosa? Leti tako zelo nizko, blizu struge, da se skoraj dotika vode. Tako zelo hitro in vešče vijuga po rečnih zavojih, da mi jemlje dih. Z veliko hitrostjo odločno leti naravnost v slap in že ga izgubimo z oči. Stoji na kamnu, pa hop v vodo na rajsko kopanje in že sledi skok na drug kamen. Kakšna svoboda!

Res, ko vidim povodnega kosa, kako se veseli na kakšnem kamnu sredi struge, miga, kot bi počepe delal, takrat mi gredo usta kar sama v nasmeh. Ta čudovita žival je zame simbol čiste radosti, moči, predanosti, zaupanja.

Hvala, Narava, ker si mi spet in spet najbogatejši vir ustvarjanja. Kaj vse se še lahko od tebe naučim?

Vedno tvoja, Julija

P.S.: Ker sama še nisem uspela ujeti povodnega kosa v objektiv, tu prilagam povezavo, kjer si lahko ogledate njegovo podobo. Pravi lepotec, kaj? Spodaj najdete vir, sama pa še dodam: čestitke in moj poklon fotografu, ki je temu neprecenljivemu trenutku vdahnil večnost.

Jaz pa vam maham iz okolja, kjer sem tudi sama resnično v svojem elementu 🙂 Voda 💙

Želite prejemati še več posebnih vsebin na temo doline Soče? Kliknite na spodnji gumb in se prijavite na moje e-novice in prejemali boste vsebine, ki jih ne delim nikjer drugje, samo po e-mailu: