Jesenske dobrote: krafi

Večeri so hladnejši, dan se krajša, s čim si lahko popestrimo jesenske dni? Kulinarika je nedvomno eden izmed možnih odgovorov. Ne glede na to, ali jo ustvarjate ali okušate ali pa oboje 😊 Kot zanimivost naj povem še, da ravno v tem tednu poteka Jestival, festival okusov in umetnosti v Posočju.

Jesti lokalno in v skladu z darovi določenega letnega časa, vam to zveni znano? Kako jeseni sprejeti darove narave in jih, če se le da, pospremiti v zimo? Vzemimo en primer. 

Ste že slišali za tepko? Ne, te besede ne uporabljam kot žaljivko. Tepka je sorta hruške, prav posebne hruške, katere plodovi so, ko odpadejo, dostikrat še nezreli, in se sčasoma umedijo. Postanejo rjave, mehke, da bi si kdo mislil, da so že gnile. Ne, ne, ravno to je znak, da so dozorele, razvile svojo sladkobo. So odličen, zdrav energijski prigrizek. So tudi glavna sestavina za zelo posebno bovško jed: bovški krafi, no, jaz našim rečem kar lepenški krafi.  

V preteklosti so krafe jedli samo na božični večer, preden so se odpravili k polnočnici, kar je pomenilo tudi deset kilometrov in več pešačenja. 

Pri nas doma se bohotita dve tepki, stari več ko 100 let.  Zgodovinski viri pravijo, da je Marija Terezija zapovedala, da naj bo tepka obvezno sadno drevo vsake domačije, da bi vsako leto obrodila in tako dala hrano ljudem v času splošnega pomanjkanja.  

Take tepke so v preteklosti posušili na krušni peči. Ko so delali buljo, polnilo za krafe, pa so jih skuhali in tako izdelali mehko mazavo zmes. Danes lahko tepke sušimo v pečici ali sušilcu sadja in jih zmlete zamrznemo, da nas počakajo do božiča ali druge nam posebne priložnosti. 

Tepke so odlična izbira tudi, če si želite pripraviti malo bolj posebno polento. Domišljija tako ali drugače ne pozna meja. 

Če si želite izvedeti še več o posebnostih bovške kulinarike, pa se prijavite na naše e-novice, saj ob prijavi prejmete DARILO: prav poseben vodič z idejami za izlete in nepozabna kulinarična doživetja. 

Prijavite se tukaj. 

Se vidimo tam!