Sonce, seno in sladka sreča.

Da lahko grabim seno, je privilegij. 

Poletno sonce nas greje, ja, včasih celo pregreje. Vroče je … le kje je kakšna osvežilna senca? Sonce nam dobro služi, da nam posuši seno: tako skupaj z naravo združimo moči, da našim ljubim ovcam pripravimo slastno zimsko krmo. Ko sveže bilke in cvetke več ne rastejo, pa imamo na meniju posušene. Kako se vse prepleta, ‘jaz tebi, ti meni’, simultano prejemanje in podarjanje. Tako v prenesenem kot konkretnem pomenu. 

Že kakih petnajst let je od tega, pa imam še zmeraj živo v spominu. ‘Kaj moram pa jaz to seno grabiti,’ sem pihala kot mula … pa mi cimra predstavi obrnjen pogled na situacijo: to, da lahko grabim seno, je privilegij.  

Kako sem postala taka srečka, da lahko jem domačo ovčjo albuminsko skuto, ki je tako zelo negovalna za moje telo in celotno bitje? 

Stokrat podpišem, da je to Zame privilegij. Gotovo pa ne za vsakega. 

Spomnim se še ene prigode, kako se je naš francoski gost hecal, da bi se naše ovce morale v vrsto postaviti in gledati, kako se mi ‘matramo’ s senom. Pa ni tako hudo, da ne boste mislili. 

V starih časih je bilo neprimerljivo težje: v dolinah je primanjkovalo travnikov za košnjo, živine pa je bilo znatno več kot danes. Ljudje so na izpostavljenih policah s srpom poželi čisto vsak šopek trave in ga po težavnih poteh, celo smrtno nevarnih prinesli v dolino. Temu opravilu se je reklo vrharjenje. 

Danes nam je v pomoč tehnologija, odnos do dela, skrb za živali in okolje pa se prenaša naprej. 

Tudi sama pokrajina se je močno spremenila: še pred petdesetimi leti je bil npr. Črni vrh nad Lepeno gol. “S prostim očesom si lahko videl, kje se pasejo ovce,” pripoveduje moja nona.  

Tako na kmetiji skupaj rastemo, drug drugega podpiramo. Nobena skrivnost ni, da so naše ovce prave crkljivke, kdo bi lahko rekel razvajenke. Radi jih imamo, one delajo za nas in mi za njih. 

Sobivanje tradicije in sodobnega časa … ja, to je to. Odprt um in duh za drugačnost, drugačen možnosti in drugačne izbire. Kakšen bi bil svet, če bi bili vsi enaki? Po mojem mnenju dolgočasen. Raje imam pisan mozaik, pa vi? 

Maham vam Julija 🙂

Če imate kakšno vprašanje, mi lahko pišete na julija@apartmapretner.com ali me pokličete na 041 576 314.

Če želite izvedeti več o meni, kliknite na sliko 😉

Želite še več takih vsebin? Kliknite na spodnji gumb in se prijavite na e-novice:

V zahvalo za prijavo pa boste prejeli še prav poseben, brezplačen vodič po Bovškem z idejo za navdihujoč izlet in nepozabno kulinarično doživetje 🙂 Kliknite na spodnji gumb in se prijavite: