Zlatorog, divji kozel z zlatimi rogovi

V Alpah so se ohranile skrivnostne legende o zakopanih zakladih pod gorami in zbledelih rajskih vrtovih. Ste že slišali za skrivnostnega belega divjega kozla z zlatimi rogovi? Zlatorog je bdel nad planinskim rajem, a ko se je človek želel polastiti zaklada, je v ihti razdejal kraljestvo in za vedno odšel. Vas zanima zgodba in njeno ozadje? Berite naprej in izvedeli boste, kako se je rodila ta bogata pripoved, ki je gore nad Trento in Bohinjem popeljala v svet. 

Pripovedka o zlatorogu

V planinskem raju nad Komno so pred davnimi časi živele bele žene. Bele žene so imele ogromno znanja in dobrosrčno so pomagale dobrim ljudem, če so bili v stiski, slabim pa so se izogibale. Če se je človek preveč približal njihovemu domovanju, so jih odgnale z nalivi, točo, plazovi … Mirno so pasle svojo čredo koz, ki jo je vodil bel kozel z zlatimi rogovi – Zlatorog. Ta je čuval čudežni rajski vrt in njegovi zlati rogovi so bili ključ do ogromnega zaklada, skritega pod goro Bogatin. 

Bele žene so imele čudežno moč. Vse življenje so bdele nad otrokom, ki so mu kot babice pomagale priti na svet. Tako je vešči lovec iz Trente, sin slepe vdove, ki je vnel srce očarljive hčere krčmarja ob sotočju Soče in Koritnice, lahko varno plezal po strmih pečinah in svoji ljubljeni prinašal najlepše cvetlice iz gorskega sveta. A bogati tržaški trgovec je dekletu že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico in za trentarskega lovca dejal: ”Če bi te res imel rad, bi ti že zdavnaj prinesel Zlatorogov zaklad.” Dekle se tako za trentarskega lovca ni več zmenilo.

Slep od ljubezni v pogubo

Nesrečni lovec se je nato, da bi dekletu dokazal svojo ljubezen, skupaj z zlohotnim Zelenim lovcem, ki je vedel mnogo o zakladu pod Bogatinom, odpravil zalezovat Zlatoroga. Res sta ga zasačila in trentarski lovec ga je s strelom ranil. Začela sta mu slediti, a pozabila sta na čudežno Zlatorogovo moč. Bele žene so ga naredile neranljivega. Če ga je zadel strel, so iz njegove krvi v hipu zrasle triglavske rože in ko jih je zaužil, se mu je vrnila vsa življenjska moč. 

Zlatorog si kljub zadani rani opomore, se odločno na noge postavi in ko se mu lovec približa, ta v soju zlatorogovih rogov omaga v prepad. Zlatorog nato v srdu razdeja rajski vrt in za vedno zapusti svet nad Sočo. Z njim so odšle tudi bele žene in sožitja med nadnaravnimi bitji in ljudmi v dolini je bilo konec.  

Narasla Soča je čez čas prinesla lovčevo truplo s šopom triglavskih rož v rokah. Krčmarjeva hči je tedaj spoznala, kakšno gorje je storila ošabnost. V srcu imela rada je le Trentarja, a zaslepil jo je blišč nakita iz rok Tržačana.

Zaklad – mit ali resničnost?

O rodovitnih rajskih vrtovih danes ni več sledu. Svet nad Komno je izrazito kamnit in zakrasel, le tu in tam so šopki trave. Spomin na zlate čase Zlatoroga pa so morda dehteče gorske cvetke, ki še danes očarajo marsikaterega pohodnika. 

Pripovedka o zlatorogu opominja na nesmisel lakomnosti, ki človeka popelje v prepad, hkrati pa obuja tudi spomin na pradavnino, čas podzemskih zakladov in z njimi povezanim blagostanjem. O presunljivih odkritjih o obstoju ljudi v Julijcih pred 4500 leti vam povem naslednjič … 

Do takrat pa vam želim vse dobro, 

Prisrčni pozdravčki iz Lepene! 

Maham vam Julija 🙂

Če imate kakšno vprašanje, mi lahko pišete na julija@apartmapretner.com ali me pokličete na 041 576 314.

Če želite izvedeti več o meni, kliknite na sliko 😉

Želite še več takih vsebin? Kliknite na spodnji gumb in se prijavite na e-novice:

V zahvalo za prijavo pa boste prejeli še prav poseben, brezplačen vodič po Bovškem z idejo za navdihujoč izlet in nepozabno kulinarično doživetje 🙂 Kliknite na spodnji gumb in se prijavite:

Viri:

Janez, Bizjak, 2015: Trenta in Soča, Dolina in njeni ljudje. Trenta: Turistično društvo Soča-Trenta; str. 96-97. 

Janez, Bizjak, 2016: Rudarjenje v gorah. Planinski vestnik, 116 (12), 4. 

http://nl.ijs.si/ahlib/dl/FPG_00203-1886.html 

https://www.tnp.si/sl/spoznajte/kultura/miti-in-legende/ 

https://www.tnp.si/sl/spoznajte/narava/rastlinstvo/#triglavskaroza