S čim so se ukvarjali prvi ljudje v gornji dolini Soče? Kaj jim je lahko ponudila skromna zemlja in skalnati grebeni? Naj spomnim: v Alpah so se ohranile številne legende o skritih zakladih in te so se oblikovale ravno na podlagi dejanske prisotnosti človeka daleč pred prvimi pisnimi viri. Kako pa se je takratni človek preživljal?
Prvi pisna omemba Trente sega v leto 1328, in sicer planina Trebiščna nad Trento v zemljiški listini oglejskega patriarha. To je tudi prvi pisni vir, s katerim povezujemo začetek sirarske tradicije v teh krajih. Na podlagi najdenega fragmenta keramičnega sirarskega cedila na visokogorskem arheološkem najdišču, starega kakšnih 2000 let, pa se domneva, da ima sirjenje v gornji soški dolini veliko starejšo tradicijo.
A ljudje se niso ukvarjali le s prirejo drobnice …
Eden izmed donosnih načinov preživljanja je bilo tudi železarstvo. Ljudje, ki so se preselili v Trento kot železarji, so bili nedvomno veliki strokovnjaki. Prišli so iz območja italijanskih mest Brescie in Bergama, ki sta konec srednjega veka veljali za vrhunski železarski središči.
Kje so vidni sledovi pestre železarske tradicije? Ostanki fužin iz 16. stoletja ležijo v Trenti nasproti cerkve. Cerkev je dal postaviti ravno eden izmed lastnikov fužin (v dvesto letih obratovanja se jih je zvrstilo kar nekaj).
Železarstvo je cvetelo: železovo rudo so kopali daleč v rovih v gorskih strminah – najvišji rudnik je ležal na višini 2048 metrov. Rudniki so bili zelo težko dostopni in kopanje rude v ozkih rovih, širokih komaj 50-60 cm in visokih največ 140 cm, je bilo izjemno težaško delo.
Potrebne količine lesa so zagotavljali bogati gozdovi, a negospodarno in brezglavo ravnanje z gozdom – gozdovi so bili namreč večkrat posekani do tal – v kombinaciji z naravnimi nesrečami, finančnimi težavami lastnikov ter nesoglasji z lokalno oblastjo je sčasoma privedlo do zatona železarstva.
Posledično se je ogromno ljudi izselilo, tisti, ki so ostali, pa so se morali prilagoditi novim razmeram in se usmerili v ovčjerejo in kozjerejo. A razmere so bile popolnoma drugačne, vladala je revščina in Soča in Trenta sta veljali za najrevnejši vasi v avstro-ogrski monarhiji.
Presunljiva odkritja
Stopimo še nekaj tisočletij nazaj v zgodovino. Je možno, da se je prva poselitev zgodila veliko prej? Nova odkritja kažejo, da ja.
Pisni viri potrjujejo obstoj rudarstva nad Trento in Sočo med 16. in 18. stoletjem, a snovne najdbe nakazujejo na to, da je (staroveško) rudarjenje živelo veliko prej: že pred 2000 ali 3000 leti.
Na zapuščenih planinah in gorskih planotah so raziskovalci našli sledove bivališč ter ostanke posod in orodja, stare skoraj dva tisoč let. Zemeljske plasti so skozi tisočletja potrpežljivo nosile materialne ostaline, ki odkrivajo nova obzorja o obstoju človeka in njegovem delovanja v Alpah.
Ravno izkopavanje in prekopavanje s površinskimi rudami bogato zemljo je močno preoblikovalo pokrajino. Spomin na intenzivno dogajanje pred davnimi časi je viden še danes. Pomislite na primer na mala jezerca na Slemenu – ta so nastala zaradi izkopavanja kremenčeve kamenine. Ali pa kot lunina pokrajina preluknjan teren pod Bogatinom ali na Lepi Komni? Strokovnjaki opozarjajo, da jezerca, kotanje in vdolbine, ki jih danes vidimo na gorskih travnikih in planotah, še zdaleč niso nastala po naključju.
Še ena zanimivost: izročilo o pravljičnih gozdovih so potrdile pelodne analize na Velem polju pred štiridesetimi leti. Izsledki so pokazali, da je današnji kamnit visokogorski kras pokrival bogat gozd z različnimi vrstami listavcev. Si gozdovi ravno zaradi intenzivnega in nekontroliranega posekavanja za potrebe železarstva niso več opomogli?
Legende, naravno bogastvo in ljudski spomin
Legende o zakladih in rajskih gozdovih, kot je na primer pripovedka o Zlatorogu, torej le niso naključje, saj so gorske doline resnično skrivale zaklad – železovo rudo.
Podzavestni, a živ spomin na čas davno pred prvimi pisnimi viri je ohranjal in napajal pripovedke o davnih časih, ko so nad Trento živeli divji možje, krivopetnice in bele žene.
In kako se ravno po temi gorami nad Trento rodi Soča? Ste že obiskali njen izvir? Morda ste videli kristalno modro, kot ogledalo negibno gladino, ki mirno ‘spi’ v kotanji. Ali pa čisto nasprotje: bučno grmenje vode, ki preplavlja strugo in ji kar ni in ni konca? Res je, izvir Soče ima različne obraze. Več pa v naslednjem zapisu …
Do takrat pa vam želim vse dobro.
Prisrčni pozdravčki iz Lepene!
Maham vam Julija 🙂
Če imate kakšno vprašanje, mi lahko pišete na julija@apartmapretner.com ali me pokličete na 041 576 314.
Če želite izvedeti več o meni, kliknite na sliko 😉
Želite še več takih vsebin? Kliknite na spodnji gumb in se prijavite na e-novice:
V zahvalo za prijavo pa boste prejeli še prav poseben, brezplačen vodič po Bovškem z idejo za navdihujoč izlet in nepozabno kulinarično doživetje 
Kliknite na spodnji gumb in se prijavite:
Viri:
Janez, Bizjak, 2015: Trenta in Soča, Dolina in njeni ljudje. Trenta: Turistično društvo Soča-Trenta; str. 39-41, 52-56, 64.
Janez, Bizjak, 2016: Rudarjenje v gorah. Planinski vestnik, 116 (12), 4-7.
Marija, Ogrin, 2016: Življenje v Alpah. Planinski vestnik, 116 (12), 8-10.
Miran, Bremšak, 2016: Pomen kovin za človeštvo, Planinski vestnik, 116 (12), 10-11.