Soča, kje izviraš in kam pluješ?

Bistra Soča s svojimi pritoki je za mnoge prva asociacija na Bovško. Biser, ki s svojo smaragdno barvo vedno znova očara. Še več, Soča z vremenom in padavinami spreminja barvo in nas vedno znova preseneti. Glasno žubori, šumi, skače čez kamne in si utira pot skozi živo skalo. Pravi čudež narave. 

Izvir Soče: mirno podzemno jezerce ali bučne vode?

Če ste že obiskali Bovško, ste čisto verjetno zavili tudi v Trento in si ogledali izvir reke Soče. Ali pa ste se tja zapeljali, ko ste se spuščali z Vršiča in v predzadnjem ovinku zavili v Zapoudn (Zadnjo Trento – to ime se je sicer prijelo na nekaterih zemljevidih, med domačini pa absolutno obvelja Zapoudn). Tam vas pričaka koča pri izviru Soče, od katere se lahko povzpnete do samega izvira. Pot ni dolga, potrebovali boste le kakšnih dvajset minut, a pozor, zadnji del poti do izvira je zahteven in zahteva še posebej vešč korak, saj je potrebne nekaj hoje ob jeklenicah in klinih ob strmih stenah. 

Izvir Soče je izjemen kraški pojav. Sem pristranska, če pravim, da je eden najbolj posebnih, najlepših in najčistejših izvirov … na svetu? O tem se boste morali prepričati sami. V izviru Soče privrejo na dan vode, ki se kopičijo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke. Voda plane na dan iz jame s podzemnim jezercem, zdrvi skozi ozko sotesko in se nato razširi. 

Različni obrazi Soče

Ko hodite ali se peljete ob Soči, vas lahko preseneti, koliko različnih obrazov ta reka ima. V gornji soški dolini smo vajeni njenega poskočnega teka. Energično skače čez kamne, vijuga po svoji ozki strugi, si utira pot skozi fascinantno ozka korita, se spet malo razširi in na svoji poti boža prod. Kot je o Soči napisal Simon Gregorčič: »Tvoj tek je živ in je legak ko hod deklet s planine.« 

Niže v dolini, proti Novi Gorici se njena struga močno razširi. Še vedno je intenzivno zeleno-modre barve, a odtenki so čisto drugačni. In njen tok? Je le na videz počasnejša? Vseeno vztrajno, kot bi jo potiskala neka močna sila, nadaljuje svojo pot. Pri Solkanu zapusti Slovenijo, si nadene italijansko ime Isonzo in se Jadranskega morja dotakne v široki delti v Tržaškem zalivu. Po slovenskem ozemlju teče 96 kilometrov, po italijanskem pa 42. 

Soča in zeleni turizem

V poletnih mesecih se po dolini lahko zapeljete tudi z avtobusom na relaciji Bovec-Kranjska Gora. Tako si prihranite skrbi s parkiranjem in gnečo na cesti, predvsem pa pomagate ohranjati naravo zeleno in sebi poklonite res poseben izlet. Od izvira reke Soče se lahko namreč odpravite po krasni Soški poti in spremljate Sočo na njenem zgornjem toku. Vmes si lahko pri lokalnih ponudnikih privoščite kakovostno domačo hrano in tako z okusi, ki so doma tik ob Soči, zaokrožite svoj soški izlet. Pot vas vodi skoraj vse do Bovca in avtobus v nasprotno smer lahko ujamete nekje vmes. 

Soča, opevana reka, poskočna in ozka v hribih, v dolini pa je njen obraz čisto drugačen: počasen, a nikakor ne lenoben. Njena moč živi vse do izliva in še v morju naprej žuborijo njene kapljice, se vam ne zdi? Krasna si, hči planin! 

Ni kaj, resničen raj je tu, kjer živimo. Naslednjič pa vam o tem zelenem raju – zdaj maja je pa res tako zelo sveže zeleno – povem še več.

Do takrat pa vam želim vse dobro.

Prisrčni pozdravčki iz Lepene!