Da lahko grabim seno, je privilegij. Poletno sonce nas greje, ja, včasih celo pregreje. Vroče je … le kje je kakšna osvežilna senca? Sonce nam dobro služi, da nam posuši seno: tako skupaj z naravo združimo moči, da našim ljubim ovcam pripravimo slastno zimsko krmo. Ko sveže bilke in cvetke več ne rastejo, pa imamo […]
Sonce, seno in sladka sreča. Read More »
Moje telo joka od sreče. Okusila sem svojo prvo letos. Tisti posebni okus, ki me spominja na poletje. O čem govorim? O domači, ročno izdelani, in to po večstoletni tradiciji: ovčji albuminski skuti. Jo poznate? Skuta, ja. Veste pa, v čem je albuminska skuta drugačna od ‘običajne’? Berite naprej in izvedeli boste, zraven pa še
Danes pojem hvalnico skuti. Albuminski skuti. Read More »
Pelje me, pelje me pot v daljavo. Zraven pa me spremlja še čisto posebna reka. Reka Soča. Reka Soča je nedvomno glavna atrakcija in absolutna zvezda Posočja. Kako ne bi bila? Že samo ime pokrajine nosi njeno sočno ime. Reka Soča, skrivnostna, močna, če nisi pozoren, lahko nevarna, a hkrati tako nežna, prijazna, iskriva. Soča se široko smeje in poleti svoj
Reka Soča. Krasná si. Bistra. Bodimo bistri tudi mi! Read More »
Ta citat sem si izposodila iz knjige Pot samoodvisnosti Jorgeja Bucaya. Avtor opisuje veneč vrt nekega kralja, kjer hrast umira, ker ne more zrasti tako visoko kot smreka. Smreka pa se je podrla, ker ne more obroditi grozdja tako kot trta. In trta je venela, ker ni cvetela tako kot vrtnica. Vrtnica pa je jokala,
Poskusila bom biti najboljša možna frezija. Pot do Apartmajev Pretner. Read More »
Pozdravljeni in dobrodošli na mojem blogu. Ime mi je Julija in neskončno sem hvaležna, da je spletna stran prišla na dan in z njo tudi blog. Tu z vami delim osebne zapise, moja doživljanja Lepene, širše doline Soče, vse od vrhov do nižin. Naj se vam predstavim. Sem Lepenčanka, in čeprav sem videla sicer že